Stranka ali naročnik (angl.customer) je razlog, zaradi katerega projekt sploh obstaja, saj po zaključku projekta koristi rezultate projekta. V prvi vrsti opredeli namen in cilje projekta, sodeluje s projektnim managerjem pri razčiščevanju zahtev, potrjuje vmesne rezultate in potrdi ter prevzame končni proizvod projekta. Naročnik projekta je lahko notranji, v okviru združbe, kjer se projekt izvaja (služba, oddelek, skrbnik procesa) ali pa zunanji. Kot sem zapisal že ob  opisu razlik med projekti glede na naročnika, je naziv »naročnik« dostikrat rezervirano za vrhnji management združbe, ki projektnemu timu naroči izvedbo. Zato bi bilo mogoče smiselno razmisliti, da bi »customer-ja« poimenovali stranka ali uporabnik, ali pa tistega, ki interno odobri projekt imenovati “odobritelj”. Na žalost v SSKJ nimamo pojma za tistega, ki nekaj odobri.

Vloge udeležencev pri pripravi projekta po Verzuh-u

Management vodenje projektov - vloge v pripravi projekta*

Projektni tim sestavljajo izvajalci projektnih aktivnosti in morajo imeti za to potrebna strokovna znanja. Po navedbi avtorjev obstajata dva nivoja tima:

  • ožji tim sestavljajo najožji sodelavci managerja projekta, ki so običajno strokovni nosilci posameznih strokovnih področij, ki jih vključuje projekt. Člani ožjega tima, ki projektu posvetijo vsaj 60% (običajno pa 100%) svojega delovnega časa za celoten čas projekta, so največkrat določeni že pred začetkom priprave projekta, lahko na predlog skrbnika, managerja projekta ali sveta projekta. Zaradi strokovnega znanja in izkušenj je zelo pomembna njihova vloga v fazi priprave projekta (strategija izvedbe, potrebne aktivnosti, trajanje aktivnosti in potrebna količina dela, tveganja, ipd.).
  • širši tim sestavljajo ostali izvajalci projektnih aktivnosti, ki delujejo pod neposrednim vodstvom strokovnih nosilcev. Člani širšega tima se določijo v fazi planiranja projekta, nekateri pa celo med izvajanjem projekta (primer: v planu se določi, da se za montažo potrebuje pet monterjev, monterje pa izbere vodja šele tik pred izvedbo). Za člane širšega tima ni nujno, da so na projektu prisotni celoten čas.

»Tretji nivo« tima predstavljajo zunanji pogodbeni izvajalci.

Poslovno – funkcijski managerji (Young jih imenuje kar »Managerji virov«) kadrujejo svoje podrejene na projekt in so odgovorni, da projektnemu managerju zagotovijo usposobljene strokovnjake, da le-ti niso preobremenjeni z drugimi nalogami ter da so rezultati dela članov oddelka kakovostni in učinkovito doseženi. Po potrebi sodelujejo kot strokovni svetovalci.

Young meni, da ima projekt dva ključna vplivna udeleženca, skrbnika in stranko, ter ostale vplivne subjekte v okviru ali izven združbe. Po vzoru PMBOK, ki jih angleško imenuje influencers jih bom imenoval vplivneži projekta (po SSKJ je vplivnež nekdo, ki ima velik vpliv). Notranji vplivneži so lahko vplivni managerji v združbi, zunanji pa posamezniki, družbeno – politične ali interesne organizacije. Kot smo že omenili, vplivneži lahko s formalno ali prikrito podporo ali nasprotovanjem močno vplivajo na izvajanje in doseganje rezultatov projekta, ter tudi na spremembe ciljev in načina izvedbe projekta. Zato mora projektni tim identificirati potencialne vplivneže, dognati njihove interese in njihov vpliv ter poiskati način zadovoljitve interesov ali način izogibanja možnosti vpliva (Burke).

V kolikor celotnih sredstev za izvedbo projekta ne zagotovi matično podjetje, so pomembni udeleženci tudi (so)financerji projekta. Predvsem pri gradnji družbeno koristnih objektov so to lahko lokalne skupnosti in država. Lahko najdemo sovlagatelje, pokrovitelje, si pomagamo s kreditom, možno pa je tudi pridobiti nepovratna sredstva s strani EU ali države. Potrebno se je zavedati, da sofinancerji želijo imeti svoj vpliv pri opredelitvi ciljev in izvedbe projekta, poleg tega pa zahtevajo stalna in redna poročila o izvedbi.

Običajna razmerja med udeleženci so prikazana na sliki v prejšnjem prispevku.