Projektni management

Blog, debatni večeri, raziskave, knjiga…

Mrežno planiranje in kritična pot – CPM

Aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti, da bi dosegli cilje projekta, bi načeloma lahko izvajali eno za drugo, kot smo jih zapisali v WBS, vendar pa bi bilo to zelo neracionalno, saj je možno določene aktivnosti izvajati vzporedno, s čimer se projekt lahko veliko hitreje izvede. Pristopu, s katerim zagotavljamo racionalno izvedbo za vidika časa, rečemo mrežno planiranje. Moram povedati, da projektni managerji s pojavom modernih računalniških orodij, s katerimi pripravljamo terminske plane (gantograme, ki jih bom predstavil naslednjič), mrežnih planov skoraj ne uporabljamo več, a filozofijo planiranja projekta je nekako najlažje obrazložiti prav z mrežnim planiranjem.

Obstajata dva grafična prikaza mrežnega plana. Pri enem uporabljamo »puščice in krogce«, pri drugem z linijami povezujemo pravokotnike (primer na sliki). Pri prvem, imenovanem puščični (angl. arrow diagram, poznan tudi kot TOA, task-on-the-narrow), s puščicami prikažemo aktivnosti, krogci pa označujejo »dogodke« – začetke in konce aktivnosti oz. povezavo več aktivnosti (kadar mora biti zaključenih več aktivnosti, da začnemo z naslednjo ali z več naslednjimi). Pri drugem, »aktivnostnem« mrežnem diagramu (Lock ga imenuje precedence logic diagram, Kerzner precedence network, Wysocki pa govori o PDM metodi – precedence diagramic method), pa pravokotniki predstavljajo aktivnosti, linije med njimi pa povezavo. Pri tem linije vedno tečejo iz desne stranice pravokotnika predhodne aktivnosti v levo stranico naslednje aktivnosti.

Primer enostavnega mrežnega plana s prikazano kritično potjo

CPM mrežni plan*

Glavna slabost puščičnega plana je, da moramo uporabljati »navidezne aktivnosti«, pri aktivnostnem pa je lahko nejasna »večstranska« povezava več aktivnosti. V oba tipa diagramov lahko vnašamo tudi različne (najzgodnejše ali najkasnejše) začetke in konce aktivnosti, s katerim prikažemo časovno rezervo »plavajočih« aktivnosti, ipd. Da ne grem preveč v podrobnosti – podrobneje bom metodi obrazložil v knjigi.

Kot sem že omenil, vhod v mrežno planiranje je WBS. Postopek izdelave pa gre nekako takole: vnesemo prvo aktivnost, pri naslednji pa se vprašamo: »Ali mora biti prva aktivnost zaključena, da lahko začnemo izvajati to, ki jo želimo vrisati?« Če je odgovor NE, potem jo narišemo vzporedno, če pa je DA, jo narišemo za njo (desno) in ju povežemo. Pogoj za zaporednost je običajno »tehnološki« (npr. dovoljenja za gradnjo ne moremo zaprositi, če nimamo izdelanih načrtov). Z morebitnim pomanjkanjem kadrov, zaradi katerih dveh aktivnosti ne bi mogli izvajati vzporedno, se tu še ne ukvarjamo. Podobno nadaljujemo z vsemi ostalimi aktivnostmi do konca seznama, pri čemer se pri vsaki vprašamo “Katera aktivnost mora biti nujno zaključena, da začnemo s to, ki jo vnašamo v plan…?” Pa še to: pri risanju mrežnega plana ni pomembno, kako so aktivnosti strukturirane v WBS.

Ko zaključimo z risanjem, vsaki aktivnosti pripišemo predvideno trajanje (slika: 6w = šest tednov) in poiščemo kritično pot. To so tiste medsebojno povezane aktivnosti, katerih seštevek trajanj je najdaljši (slika: rdeče aktivnosti). Njihov seštevek je tudi pričakovano trajanje projekta – prej kot v tem času projekta ne bo možno izvesti. Govorimo o metodi kritične poti (CPM, critical path method). Kritične aktivnosti moramo poznati, da vemo, katere aktivnosti krajšati, da bi skrajšali projekt, ter da damo večji poudarek tveganjem na kritični poti. Poleg tega pa je v fazi izvedbe pomembno vedeti, da zamujanje kritične aktivnosti pomeni neposredno tudi zamujanje projekta.

Za konec pa še nekaj: kadar izvajamo veliko podobnih projektov, s skoraj identičnimi aktivnostmi, potem nima smisla tratiti časa s pripravo WBS-a in mrežnega plana, ampak raje uporabimo terminski plan enega od predhodnih projektov. Z nekaj dopolnitvami in prilagoditvami nato dokaj hitro pripravimo zelo kakovosten plan novega projekta.

Previous

Členitev projekta in izdelava seznama aktivnosti – WBS

Next

Terminski plan projekta – gantogram

1 Comment

  1. tralala

    hvala za ta zapis, ki ponuja zelo lepo in preprosto razlago =)

Leave a Reply

Powered by WordPress & Theme by Anders Norén