Eno od večjih tveganj je, da bodo izvedbo projekta ovirali ali jo celo želeli preprečiti posamezniki ali skupine, ki imajo za svoje nasprotovanje lahko pozitivne ali negativne razloge (varovanje narave, prikriti finančni interesi, ipd). Imenujemo jih vplivneži (PMBOK: influencers), delno pa sem jih predstavil že v prispevku, kjer sem opredelil udeležence projekta, njihove interese in vloge. Že tam sem tudi navedel, da jih običajno delimo na notranje (zaposlene v združbi) in zunanje (družbeno – politične ali interesne organizacije), obstajajo pa tudi druge delitve (slika).

Rezultati projekta lahko vplivajo na veliko število posameznikov in združb, česar posledica je veliko število potencialnih vplivnežev. McElroy & Mills (Turner & Simister, 2000) navajata ugotovitve raziskav, da se zaradi vplivnih skupin, ki nasprotujejo kakemu projektu, stroški projekta v povprečju dvignejo za 15%. Zaradi tega zagovarjata proaktivni pristop k obvladovanju vplivnežev, pomembno pa je izkoristiti podporo »projektu naklonjenih« vplivnežev, ki managerju projekta lahko pomagajo s poznanstvi, informacijami in s svojimi izkušnjami.

Vplivneži projekta

Potencialni nasprotniki / vplivneži projektaVir: Cleland, 1999

Omenjena avtorja sta postavila naslednjo definicijo: ravnanje z vplivneži dejansko pomeni neprestan razvoj odnosov z njimi. Analizo vplivnežev je potrebno izdelati v začetnih fazah projekta, saj se na podlagi analize preveri glavne cilje projekta z vidika zadovoljevanja pričakovanj različnih vplivnežev. Priporočljivo je celo nekoliko spremeniti cilje, da bi zagotovili višjo podporo projektu. Burke (2003) poudarja, da je spremembe bolje narediti takoj, kot pa zanemariti nasprotovanja in se z njimi spopasti šele v fazi izvedbe projekta, saj so spremembe občutno dražje v kasnejših fazah projekta.

Young (2000) predlaga, naj si projektni tim že v fazi planiranja projekta postavi naslednja vprašanja:

  • Kdo želi, da projekt uspe, in kdo bi morda želel, da propade?
  • Kdo bo podprl projekt in kdo ga bo oviral ali mu nasprotoval?
  • Kdo bo imel koristi od projekta in kdo kaj izgubil?
  • Čigav uspeh se poveča s projektom in na čigav uspeh vpliva negativno?

Sledi pridobivanje informacij o vplivnežih:

  • Kakšen je dejansko njihov interes in zakaj jih zanima projekt?
  • Kaj pričakujejo od projekta in kakšne so njihove potrebe?
  • Ali jih lahko vključimo v organizacijo (zaradi znanj, izkušenj, posebnih veščin)?
  • Kakšen je njihov položaj in vpliv?
  • Kaj lahko izgubijo s projektom in kako lahko ovirajo izvedbo?

Obstajajo trije glavni pristopi obvladovanja vplivnežev – ignoriranje, informiranje in sodelovanje. Izbira taktike obvladovanja posameznega vplivneža je seveda odvisna od tega, kako močno nasprotuje projektu in kakšen je njegov vpliv. Manj pomembne vplivneže lahko ignoriramo, druge lahko »obvladujemo« s stalnim informiranjem o poteku in koristih projekta, organiziranjem sestankov in posvetovanj, kjer poskušamo prepričati nasprotnike, seveda pa je smiselno določene pripombe  tudi upoštevati. Tretji pristop predlaga vključitev vplivneža med uradne udeležence projekta, kar mu omogoči udeležbo na določenih sestankih ter sodelovanje pri sprejemanju odločitev, ki so povezani z njegovim nasprotovanjem. Lahko celo sodeluje pri izvedbi določenih aktivnosti.

Omenimo še interne vplivneže, med katere štejemo predvsem managerje na različnih nivojih v združbi, kjer se izvaja (interni) projekt. Po mnenju Golda (2002) je predvsem pomembno, da manager projekta doseže visoko podporo ključnih oseb v združbi, kar zahteva visok nivo sodelovanja (»mreženje«) in sposobnosti dobre promocije projekta. Potrebno je razumeti interese in politiko delovanja managerjev, pri promociji projekta pa je potrebno predstaviti predvsem koristi, ki jih bo prinesel projekt.