Kanban je druga najpogosteje uporabljena agilna metoda, pri čemer se uporablja tudi izven projektov, poleg tega pa je občutno starejša od večine ostalih agilnih metod in Agilnega manifesta. V Agile practice guide (PMI, 2017) navajajo, da izhaja in principov vitke proizvodnje (ang. Lean Manufacturing), razvil pa naj bi jo Taiichi Ohno in prvič uvedel v proizvodnjo v Toyoti leta 1953. »Kanban« naj bi v prevodu pomenil »kartica«, v sklopu metode pa to pomeni, da so naloge vizualno prikazane s karticami na tako imenovani Kanban tabli. S pomočjo razdelkov na tabli pa prikazujemo stanje nalog v različnih korakih izvedbe (glej sliko).

Ključni stolpci na tabli so vedno »nabor nalog« (ang. To do), »v delu« (In progress) in »narejeno« (Done), lahko pa se statusi še podrobneje delijo, kar pomeni, da se dodajo npr. analiza, razvoj, testiranje, uvedba / predaja, ipd., vsak od teh korakov pa se še dodatno deli na »v delu / izvedbi« in »narejeno«.

Tipična značilnost Kanaban metode je možnost »pull« sistema izvajanja oz. izbire nalog. To pomeni, da izvajalcem naloge niso neposredno dodeljene, ampak jih izbirajo sami. Vsak, ki izvaja določen korak naloge, v predhodnem stolpcu izbere eno od nalog in jo začne izvajati, s tem pa naloga dobi status »V delu«. Ko zaključi, listek prestavi v naslednji stolpec (narejeno), kjer jo prevzame naslednji izvajalec. Seveda pa obstaja tudi možnost, da naloge dodeljuje vodja projekta, oddelka, tima, pri čemer še vedno ohranjamo bistvo metode – vizualizacijo napredovanja projekta / nalog.

Kanban tabla

Ker ima projekt na začetku lahko sto in več aktivnosti (zahtev, funkcij, uporabniških zgodb) izvajalci ne izbirajo nalog iz celotnega nabora, ampak se v tabelo doda stolpec »pripravljeno za izvedbo«, kamor vodja oddelka, projekta ali naročnik projekta (Product Owner) iz celotnega nabora prenese v danem trenutku najnujnejše naloge. V »Scrum« žargonu bi bil torej prvi stolpec »Product Backlog«, drugi pa »Ready«. Če so v prvem navedene predvsem funkcije oz. uporabniške zgodbe, se v drugem navedejo tudi naloge, ki so del neke zgodbe. Praksa kaže, da je vse skupaj bolj obvladljivo, če so naloge dolge največ en teden, zato se uporabniške zgodbe velikokrat delijo na več manjših nalog. Delitev naj bi bila naloga lastika izdelka in managerja projekta, ki skupaj tudi določata katere naloge naj bi šle v izvedbo. Poleg zgodb in nalog pa se v prvem ali drugem stolpcu lahko znajdejo tudi napake, ki se odkrijejo pri testiranju, ali popravki že dokončanih nalog. Tip naloge se običajno opredeli z barvo listka.

Da je celoten tim bolj osredotočen, se glede na velikost tima določi, koliko nalog na enkrat lahko čaka na izvedbo. Mejno vrednost je označena s kratico WIP (ang. work in progress). Pristojni torej dodaja naloge v stolpec do meje WIP in ko eden od izvajalcev začne izvajati eno od nalog (in se ta prestavi v stolpec »v delu«), se doda nova naloga. Naloge so lahko ovrednotene z ravnijo obsežnosti, kar posredno določa predviden čas izvedbe, vodja pa lahko tudi določi rok izvedbe. No, če pristojni res uspejo »razdrobiti« naloge do ravni, ko se lahko izvedejo v enem tednu, potem je obvladovanje časa dokaj enostavno.

Metoda je manj formalna od Scruma, zato zahteva uvedba v prakso občutno manj časa in formalnosti. Potrebujemo le tablo ter uveljavitev nekaj osnovnih pravil. Za razliko od ostalih agilnih metod, Kanban tudi ni ciklična metoda, pa tudi ne vključuje dnevnih sestankov ter analiz dela (retrospektiv).

Scrumban metoda je – kot pove že ime – kombinacija metod Scrum in Kamban. Večinoma metoda sledi priporočilom Scruma, pri čemer je spremljanje nalog sprinta vizualizirano s Kanban tablo. Na začetku sprinta se torej izbrane zgodbe / naloge dodajajo v stolpec »Pripravljeno«, WIP meja pa se ne opredeli s številom nalog ampak s maksimalnim številom točk sprinta (glej prispevek o Scrumu). Če se vse izvede po planu, naj bi bile na koncu sprinta vse naloge v stolpcu »Narejeno« (ali Uvedeno / Dobavljeno). Dnevni sestanki se pri tej metodi izvajajo ob Kanban tabli.

Seveda v sodobnem »virtualnem« svetu obstajajo tudi virtualne table – programske rešitve, kjer se vse skupaj obvladuje z računalniki in telefoni. V tem primeru tablo na sestanku gledamo s pomočjo projektorja, vseeno pa mnogi še vedno prisegajo na klasičen pristop s fizično tablo in listki. Vsaj tako bi lahko sodili glede na kopico fotografij na internetu…