Agilni trener, uslužni in agilni vodja

Čeprav Scrum metodologija ne vključuje managerjev, ker njihovo vlogo prevzameta lastnik projekta in Scrum mojster, pa druge agilne metodologije in različni avtorji še poznajo vlogo projektnega managerja. Vendar pa poudarjajo, da moderni, agilni managerji delujejo drugače, kot tradicionalni. Ključna sprememba naj bi bilo višje zaupanje do sodelavcev (namesto stalne kontrole), managerji niso več ocenjevalci produktivnosti, ampak trenerji (ang. coach), vodenje od zgoraj je zamenjalo uslužno vodenje (ang. servant leadership), napake pa niso več sramota ampak priložnost za učenje. Za napake manager ne krivi več tima, in nadrejenih ne informira o ovirah, zaradi katerih člani tima niso dosegli ciljev, ampak ovire odpravlja ter podpira in zagovarja tim (Turgoose 2019).

Danes bomo od navedenega predstavili dva vidika sodobnega managementa – »coaching« in uslužno vodenje, dotaknili pa se bomo še tretjega pojma, ki smo ga zasledili v literaturi – agilnega vodenja (ang. leadership). Slovencem se rado dogaja, da izbiramo različne (tudi napačne) prevode za tuje poslovne pojme (najbolj značilno je prevajanje managementa v vodenje), omenjal sem poskuse prevajanja metode Scrum, danes pa obravnavamo »coaching«. Mnogi, ki se ukvarjajo s tem področjem, uporabljajo kar tuj pojem. Zasledili pa smo tudi pojem usmerjevalec in celo kouč. Kdo bi vedel, mogoče se bo pa z leti pojem uveljavil, podobno kot tim (prvotno so uporabljali team) in menedžment. V tem blogu pa bomo uporabili besedo »trener«, mogoče pa bi jim lahko rekli »poslovni trener«, da jih razlikujemo od športnih

Čeprav Turgoose govori o tem, da bi moral biti moderni manager tudi trener, pa redki povezujejo ti dve vlogi, ampak predlagajo, da naj bo agilni trener posebna funkcija v podjetju. Še več, vloge niti ne pripisujejo Scrum mojstru. Poglejmo kaj in kako deluje poslovni trener. Tole opredelitev smo si sposodili pri enem od slovenskih ponudnikov izobraževanja trenerjev: »Pri coachingu coach pomaga stranki, da sama najde rešitve brez ponujanja nasvetov in dajanja receptov. Coachi so izurjeni, da poslušajo in zastavljajo ključna vprašanja, ki pomagajo posameznikom in organizacijam, da sami pridejo do najboljših rešitev.«

V raznih virih najdemo od 5 do 8 vlog, ki jih prevzema agilni poslovni trener (glej sliko), ključne pa so učitelj – ponuja dodatna znanja, povezovalec (ang. facilitator) – skrbi za ustrezno sodelovanje v timu, svetovalec (ang. consultant) – daje predloge rešitev, mentor – deli svoje izkušnje, in trener (ang. coach), ki pomaga dosegati cilje s pomočjo provokativnih vprašanj. Ključne veščine trenerja pa so, da je dober poslušalec, da zna postavljati prava vprašanja, da zna opolnomočiti (ang. empower) člane tima in da spodbuja pravo vedenje. No, glede na navedeno, bi skoraj lahko trdili, da je Scrum mojster lahko tudi agilni trener.

V nasprotju z agilnim trenerjem, ki naj bi bil »samostojno« delovno mesto, pa stroka uslužno vodenje pripisuje dvem obstoječim vlogam – managerju projekta oziroma enemu od članov samo-organiziranega tima. Mnogi namreč predlagajo, da ima samo-organiziran tim tudi formalno določenega vodjo, ki naj bi deloval po principih uslužnega vodenja. Naša majska raziskava pa je tudi pokazala, da se anketiranci pretežno strinjajo s trditvijo, da se v timu, kjer ni formalno določen vodja, sčasoma »izlušči« neformalni vodja, ki povezuje in usmerja tim ter vodi sestanke. Predvidevamo, da ima značilne lastnosti uslužnega vodje.

Greenleaf, ki je v 70-tih utemeljil uslužno vodenje, meni, da je želja po služenju drugim eden od (samo)motivacijskih dejavnikov nekoga, ki želi prevzeti vlogo vodje. Po njegovem mnenju so uslužnim vodjem lastni interesi manj pomembni od potreb sodelavcev, ko pa slednji prepoznajo dobronamernost vodje, pa tudi oni postanejo bolj uslužni. Osnutke tega pristopa najdemo v kitajski filozofiji, mnogi avtorji pa kot tipične služnostne vodje prikazujejo verske ikone (npr. Budo in Kristusa) ter politične voditelje (seveda tiste, ki so modro in predvsem dobronamerno vladali ljudstvu) – tipičen predstavnik naj bi bil tudi Gandhi. Mimogrede, nekje sem prebral njegovo misel: »Tam gre moje ljudstvo in moram jim slediti, saj sem njihov vodja.«

Seveda imamo v uslužnem vodenju dve nasprotujoči si vlogi – služabnik, kot podrejen, in vodja, kot nadrejen oziroma vladajoč. No, voditeljska vloga pomeni, da mora vodja poskrbeti, da mu sodelavci sledijo, uslužna pa, da to dela na tak način, da mu sodelavci z veseljem sledijo, ker je korekten v odnosih in upošteva njihova potrebe. Tu ne govorimo o »korenčku in palici«, ampak o ustrezni ravni delovne klime, ki sloni na odličnih odnosih.

Sipe & Frick (2009) uslužnega vodjo prikažeta kot zaupanja vrednega sočutnega sodelavca, kot nekakšno etično moralno avtoriteto, človeka, ki je komunikativen, načelen in pronicljiv, med njegove značilne kvalitete pa uvrščata tudi sistemsko razmišljanje na dolgi rok. Nekateri govorijo tudi o ponižnosti (prevod besede »humble«). Menimo, da ta prevod ni ravno na mestu – ne moreš biti ponižen in hkrati pričakovati, da ti bodo ljudje sledili. Si zamislite takle pogovor: »Malo sem razmišljal, če bi bil mogoče tako prijazen in izvedel tole nalogo…« Primernejši prevod bi bil »skromen« (saj veste tisto: »skromnost je lepa čednost«), predvsem pa bi rekli, da uslužni vodja ni nadut, domišljav oziroma aroganten. Vsekakor govorimo o stilu vodenja, ki bi lahko veljal za vse managerje, kajne.

Za konec pa še nekaj o agilnem vodenju, ki ni vezano le na agilne metode, kar bi veljalo tudi za uslužno vodenje. V bistvu gre za priporočila, kakšen naj bi bil vodja 21.stoletja! Na internetu najdete ogromno priporočil glede oblik vedenja in delovanja agilnih vodij ter potrebnih osebnostnih lastnosti, veščin in orodij. Večina tega, kar smo o vodenju napisali do sedaj (tudi v prispevkih leta 2011) je vključeno tudi v agilno vodenje. Gre za nov način razmišljanja in delovanja vodij, ki skrbijo predvsem za ustrezne komunikacije, pripadnost ljudi in sodelovanje. Navdihuje, eksperimentira, spodbuja zanosno ustvarjalnost in inovativno razmišljanje, učenje na napakah … in je uslužni vodja. Vodenje sloni na pozitivnih predpostavkah o ljudeh (teorija Y)! Več pa v knjigi…