Najbrž ste opazili, da sem prispevke na tem blogu aktivneje objavljal le dve obdobji – v času pisanja obeh knjig. Z željo, da bi pomagal slovenskim projektnim timom k uspešnejši izvedbi projektov, sem vsebino knjig na blogu predstavil v strnjeni obliki – praktično je tretjina knjig prikazana tukaj, knjigi pa sta bogatejši za podrobnejšo razlago, moja razmišljana, predloge za prakso in primere iz prakse.
Pred časom pa sem prejel zanimivo vprašanje: »Ali imate morda kakšne novejše podatke glede uspešnosti IT projektov v Sloveniji?« Ker menim, da odgovor na to vprašanje zanima več ljudi, sem se odločil, da ga objavim tukaj na blogu. Odgovor sloni na moji raziskavi iz leta 2020, ko sem pripravljal knjigo »Agilno!?«. V raziskavi je sodelovalo 286 podjetij in drugih združb (tukaj je nekaj ključnih ugotovitev), med temi pa se je četrtina odgovorov nanašala na IT projekte.
Preden pa predstavim ugotovitve raziskave, pa naj še enkrat opozorim na razlikovanje pojmov učinkovito in uspešno (kar sem podrobneje razložil tukaj). Uspešen projekt naj bi bil tisti, pri katerem – finančno gledano – koristi, ki izhajajo iz rezultatov projekta (prihranki, prihodki), povrnejo investiran denar. Če pa govorimo o tem, ali je bil projekt zaključen pravočasno (in v proračunu), pa uporabljamo pojem učinkovite izvedbe. Seveda obstaja tudi vrsta nefinančnih sodil uspešnosti projektov, ki si jih tudi lahko ogledate v že omenjenem prispevku.
Dilema glede pojma »uspešnost« IT projektov pa ni prisotna le v Sloveniji, zato priporočam, da vedno, ko preberete, da je npr. “le 37% projektov uspešno zaključenih“, preverite, na osnovi katerih sodil so prišli do te ocene. Lahko, da je projekt zamudil za petino planiranega časa, a je prinesel zelo zadovoljive rezultate – torej je bil uspešen, kljub neučinkoviti izvedbi. Razlikovanje obeh pojmov je pomembno tudi z vidika odgovornosti – manager projekta je predvsem odgovoren za učinkovito izvedbo, uspešnost pa je odvisna tudi od drugih deležnikov oz. dejavnikov.
No, po daljšem uvodu poglejmo, kako smo IT projekte izvajali v letu 2020. Kot sem omenil, je vzorec je vseboval 77 podjetij, katerih predstavnike sem pozval, naj navedejo povprečne vrednosti sodil za svoje projekte – stanja torej ne prikazujemo na osnovi 77 projektov, ampak na osnovi kakih 3500 (povprečje števila izpeljanih projektov na leto v obravnavanih podjetjih je skoraj 50). Naj povem še to, da je bilo govora o širokem naboru IT projektov (razvoj in uvajanje IT rešitev, razvoj aplikacij za osebne računalnike in pametne telefone, ERP sistemske rešitve, podpora obvladovanju dokumentacije, postavitev spletnih strani, ipd.).
Prva slika prikazuje odstotek projektov, ki so bili (po posameznih sodilih) izpeljani po planu, druga pa povprečno odstopanje projektov, ki niso bili izpeljani po planu. Naj še omenim, da je 27 (35%) sodelujočih navedlo, da projekte izvajajo ciklično (agilno), zato na slikah prikazujem tri podatke.
Seveda me je zanimala tudi uspešnost projektov. Ker sem raziskoval različne tipe projektov (ne le IT), žal nisem uporabil poglobljenega nabora sodil uspešnosti, ki jih predlaga Atkinson (to prepuščam drugim raziskovalcem). Zato prikazane ugotovitve mogoče niso ravno najbolj uporabne (majhen razpon ocen, med 2,3 in 2,8), vseeno pa lahko ugotovimo, da je pred nami še kar nekaj dela, da bi dosegli raven »vzorno«.
Ocena uspešnosti: 1 – manj zadovoljivo, 2 – zadovoljivo, 3 – dokaj zadovoljivo, 4 – vzorno
V nadaljevanju pa prikazujem še nekaj zanimivih ugotovitev glede dejavnikov, ki vplivajo na učinkovito izvedbo in uspešnost projektov. Če pogledamo (ne)sistematičnost uporabe metod projektnega dela, lahko rečemo, da je stanje dokaj zaskrbljujoče, hkrati pa to nekako pojasnjuje nizek odstotek učinkovito izpeljanih projektov. Gledano z bolj optimističnega vidika pa lahko rečemo, da dobro vemo, kje in kako se lahko izboljšamo 😊, kar je odlična osnova za začetek izboljševanja našega delovanja.
Pa še pojasnilo ocen v spodnjih slikah. Anketiranci so ocenili pogostost uporabe pristopov, metod in tehnik: 1 pomeni nikoli, 2 redko, 3 pogosto, 4 pa redno.
