»Sprememba« je najpogostejši pojem, ki ga v zadnjem času najdemo na uvodnih straneh literature s področja managementa. Prav tako naletimo na »spremembe« v raznih planskih dokumentih združb, ki se trudijo biti konkurenčne in se zavedajo reka »kdor ne napreduje, nazaduje«. Spremembe, za katere lahko rečemo, da so posledica uspešno izpeljanih projektov, silijo združbe, da se spremembam prilagajajo. Prilagajanje tako dejansko ustvarja brezkončen krog spreminjanja. Spremembe in projekti zato postajajo nekakšna stalnica v našem življenju.

Zakaj se uvajanja sprememb lotimo na projektni način? Metode in orodja projektnega managementa omogočajo obvladovanje časa in stroškov uvedbe ob nadzorovani kakovosti ustvarjenih proizvodov! Pomembno se je tudi zavedati, da sprememb ne uvajajo posamezniki ampak večje število ljudi. Da je uvajanje spremembe učinkovito, je potrebno uskladiti interese in zagotoviti vzajemno sodelovanje vseh vpletenih posameznikov in združb, kar je ena od tipičnih nalog managerja projekta. Projektni pristop zagotavlja tudi večjo usmerjenost k ciljem, večjo motivacijo delavcev, boljše odnose s partnerji, boljšo kontrolo in lažji nadzor.

Vsekakor se lahko združbe prilagajajo konkurenci z manjšimi izboljšavami in s tem, da zaposleni delajo več ur in se trudijo v tem času več narediti. Vendar pa ima ta pristop svoje meje, za konkurenčni boj so potrebni »večji preskoki«, potrebno je delati drugače in ponuditi trgu nekaj novega. Potrebno je prenoviti poslovne procese, uvesti nove metode dela, podpreti delo s pomočjo informacijske tehnologije, postaviti modernejšo proizvodno linijo, ali pa dodatno usposobiti ljudi. Da sprememb v ponudbi niti ne omenjamo (novi izdelki ali storitve)! Vse omenjene spremembe pa so kot naročene, da se jih lotimo na projektni način.

*

Konkurenčnost združbe brez ali s spremembami (projekti)

Vpliv projektov na konkurenčnost

A – Nespremenjeno delovanje v okolju brez konkurence
B
– Majne spremembe, več vloženega truda, brez vpliva konkurence
C
– Drugačno delovanje, večje spremembe (projekti), brez vpliva konkurence
Ak
– Nespremenjeno delovanje, konkurenca nas spodriva s trga
Bk
– Majne spremembe, več vloženega truda, a konkurenca je uspešnejša
Ck
– Drugačno delovanje, večje spremembe (projekti), upoštevano delovanje konkurence

*

In kako je v svetu? Verzuh je 2003 zapisal, da se je projektni pristop v ZDA iz manj uporabne industrijsko inženirske discipline v 90-tih prelevil v glavno gonilo ameriškega dela, Frame pa je dodal, da je v tem obdobju projektni management postal najbolj »vroč« managerski pristop. Poleg tega Verzuh meni, da projektni management predstavlja najučinkovitejši nabor orodij 21. stoletja, Frame pa trdi, da je prilagodljivost »parola« nove ureditve sveta, projektni management pa ključ do prilagodljivosti!

Zato torej velja: projektni pristop v vsakodnevno delovanje učinkovito uveljavlja spremembe, s katerimi združba dvigne učinkovitost, uspešnost in konkurenčnost.

Naslednjič: Strateški projektni management