V literaturi najdemo veliko različnih prikazov oziroma obrazložitev racionalnega managementa projektov. Največkrat ga opredelijo:

  • kot proces (planiranje, organiziranje, vodenje, kontroliranje – prvi prispevek)
  • s področji delovanja (management obsega, časa, stroškov, kakovosti, virov… prejšnji prispevek)
  • z veščinami, ki naj bi jih obvladoval vrhunski manager projekta (tehnične, vedenjske… kar bom predstavil v enem od kasnejših prispevkov)

Poleg tega nekateri še posebej poudarjajo vlogo, pristojnosti, odgovornosti in naloge projektnega managerja, kar pa bom predstavil naslednjič.

Pri posameznih avtorjih sem naletel tudi na pojme, kot so “principi”, “namen” in “narava” projektnega managementa, a večinoma so bile opredelitve pojmov podobne vsebinam, ki sem jih navedel v zgornjih alinejah. Namen je Po Harrisonu in Locku (2004) na primer uresničitev vseh (dokaj zahtevnih) zahtev projekta, ne glede na tveganja, ki so povezana z nedomačim ali celo sovražnim okoljem. Zakaj ne bi bil to cilj?

Narava projektnega dela poudarja delov timih – projektni management je v bistvu doseganje ciljev s pomočjo sodelavcev, kar zahteva konstruktivne medosebne odnose med vsemi udeleženci projekta.  Rozman (2008) pa kot pomemben vidik managementa poudarja usklajevanje in odločanje. Njegova opredelitev:  po vsebini je management projekta usklajevanje (tehnično razdeljenega dela, pa tudi vseh drugih razmerij med seboj in z okoljem, v prostoru in času); po namenu proces planiranja, uveljavljanja in kontroliranja (= zagotavljanje smotrnega delovanja zaposlenih),  in po metodi proces odločanja (odloča o načinu izvedbe, aktivnostih, ocenah trajanja, izvajalcih, rešitvah problemov…).

Še največ avtorji pišejo o ciljih projekta, o čemer (v povezavi z namenom) sem že pisal, v prejšnjem prispevku pa sem tudi že omenil trikotnik projektnega managementa: kakovost – stroški – čas, s katerim največkrat opredelijo cilje. Zanimivo je, da ima omenjen trikotnik po navedbah različnih avtorjev različne nazive: omejitve projekta,  cilje projekta ali cilji projektnega managementa. Ker so “trikotniki” dokaj različni, jih prikazujem na spodnji sliki.

Cilji / omejitve projektnega managementa po različnih avtorjih

viri: Lock 2007, Kezner 2009, Lewis 2007, Wysocki 2009

Management vodenje projekta - ciljni trikotnik*

Osebno vsekakor ostajam na opredelitvi ciljev, kot sem jo navedel na koncu osmega prispevka, pri čemer ne vidim razlike med cilji projekta in cilji projektnega managementa. Avtorji “trikotnike” večinoma razlagajo z omejenostjo navedenih dejavnikov. Na primer: cilj managerja je, da projekt izpelje z omejenimi viri. Kerzner navaja šest najpomembnejših vrst virov: denar, zaposleni, oprema, zmogljivosti, material, informacije / tehnologija; pri čemer izpostavi še ovire na poti k ciljem: kompleksnost, specialne zahteve naročnika in spremembe le-teh, organizacijske spremembe, tveganja, tehnološke spremembe, vnaprejšnje planiranje in cenitve.