Že kar nekaj časa me je mučilo vprašanje, ali sploh obstaja kakšna »uradna« metodologija projektnega managementa, zato sem malo pobrskal po literaturi in internetu. V SSKJ je zapisano, da je metodologija »skupek metod, ki se uporabljajo pri raziskovanju«, Dinsmore (2010) pa jo opredeli kot »zbir metod in pravil v znanosti ali stroki«.
Lahko bi torej rekli, da je metodologija nabor metod, vprašanje pa je, ali metodologija predpisuje proces, zaporednost uporabe metod ter ali je uporaba metod »obvezujoča«, saj se projektni cikel razlikuje glede na vrsto in obseg projekta. Četudi nekateri omenjajo več projektnih metodologij, bi med njimi tudi težko našli večje razlike, saj vse vključujejo metode WBS, CPM, EVA, enake organizacijske strukture, podobno se lotevajo projektnih tveganj, ipd.!
Sicer pa se v praksi največ omenja tri »metodologije« – IPMA, PMI in PRINCE, vendar bi le slednjo pogojno lahko uvrstili med metodologije. Razvita je bila v 80-tih za potrebe obvladovanja projektov v britanski javni upravi, druga verzija, PRINCE2 iz leta 1996, pa je bila zastavljena širše, saj je pri pripravi menda sodelovalo kar 150 organizacij. Osebno menim, da je dokaj omejeno uporabna, a naj si vsak ustvari svoje mnenje… Priročnik PMBOK ni PMI metodologija, ampak – kot navaja Dinsmore – nabor znanj v sklopu stroke, neke vrste priročnik, ki se običajno upošteva kot »standard dobre prakse«. No, avtorji so ga uspeli tudi uradno »standardizirati« (več v nadaljevanju). IPMA pa zaenkrat sploh nima metodologije, čeprav se govori, da naj bi »za svojo« prevzela PRINCE2.
Torej, namesto, da iščemo »najboljšo splošno metodologijo«, bi bilo primerneje narediti nabor vseh možnih metod s priporočilom kdaj in na katerem tipu projekta naj se uporabijo…
Razvoj “lastne” metodologije združbe
Kaj pa standardi? SSKJ opredeli »standard« kot predpis, ki opredeljuje mere, kakovost, postopke, ipd. Za področje projektnega managementa sta najbolj poznana standarda ISO 21500: 2008 Project Management – Guide to project Management (prej ISO 10006: 2004) ter ANSI PMI 99-001: 2008, ki je nastal na podlagi PMBOK-a. Kdor se kdaj ukvarjal z ISO standardi ve, da zagotavljajo urejeno poslovanje (procesi, postopki, obrazci…), ki naj bi posledično omogočilo učinkovito delovanje in nižje stroške poslovanja. Slabost standardov pa je, da večinoma bolj opredeljujejo “kaj” je potrebno delati (narediti), ne pa “kako”.
Sicer pa standardi lahko nastanejo načrtno (določi se skupina strokovnjakov, ki pripravi standard) ali pa standard nastane na podlagi metodologije, priporočil, ipd., kot je bil PMBOK osnova za ameriški standard in PRINCE2 za britanskega. Mogoče čaka podobno usodo tudi trenutno »neuradni standard« IPMA ICB V3, ki »predpisuje« priporočljive kompetence / veščine projektnih managerjev, IPMA model projektne odličnosti, ali pa kakšnega od zrelostnih modelov. Pomembno pa je tudi dejstvo, da na podlagi uradnih in neuradnih standardov združbe in posamezniki lahko pridobijo certifikate, ki jih lahko koristijo tudi v tržne namene…
Kaj torej upoštevati pri svojem delu? Pri Dinsmoreju in pri Kerznerju (2009) smo zasledili navedbo, da naj bi združba imela enoten pristop, neke vrsto svojo interno metodologijo, ki naj bi omogočala čim bolj racionalno izvajanje projektov. Priporočilo omenjenih avtorjev je, da naj bi bila metodologija prej skupek priporočil in obrazcev, kot pa pravil in procedur, čeprav menim, da moramo opredeliti tudi slednje. Vsekakor pa mora biti metodologija zadosti prilagodljiva, da se lahko uporabi za različne vrste projektov v združbi, priporočljivo pa je tudi, da je prilagojena organizacijski kulturi združbe in ne obratno – napačno je mišljenje, da le z novim organizacijskim predpisom lahko korenito spremenimo odnos zaposlenih do projektov. Wisocky (2009) pa dodaja, da je odličnost projektnega managementa v upoštevanju zdrave pameti!
Torej, z veliko mero zdrave pameti je pri organiziranju projektov v združbi potrebno upoštevati standarde in priporočila, uporabiti preizkušene metode, upoštevati naravo dela v združbi ter pripraviti svojo metodologijo. In ne pozabiti, da se projekti izvajajo tudi v sodelovanju z drugimi (partnerstvo, podizvajalci)…
Leave a Reply