Poglejmo vloge in naloge ključnih sodelujočih pri izvajanju projektov po metodi Scrum. Naj takoj opozorimo, da metoda ne omenja projektnega managerja oziroma naj ga ne bi potrebovali, saj naj bi se tim sam organiziral, pri čemer naj bi jim pomagal Scrum mojster.

Scrum mojstru stroka pripisuje lepo število nalog, za katere bi moral imeti visoko razvite predvsem veščine vodenja – tako prirojene, kot priučene. V prvi vrsti skrbi, da se tim (in lastnik izdelka) držijo pravil metode, seveda s tem, da jih kot Scrum trener in mentor uči uporabe tehnik in da razumejo »filozofijo« metode.

Zanimivo pa je, kako avtorji opisujejo vlogo Scrum mojstra v primerjavi s projektnim managerjem. Scwaber, ki naj bi metodo razvil (skupaj s Sutherlandom), pravi, da projektni managerji »le« delegirajo naloge (po tem, ko sami izdelajo plan) in kontrolirajo, ali se člani tima držijo njegovega plana. S tem avtor ignorira dejstvo, da je vodenje ljudi (ang. leadership) del managementa. Ali pa ameriški managerji nimajo občutka za vodenje ljudi? In zato potrebujejo Scrum mojstra, ki naj bi imel vse potrebne »mehke veščine« – mentorstvo, spodbujanje sodelovanja in inovativnosti, motiviranje…

Scrum mojster

Veseli me, da agilni pristopi dvigujejo zavedanje o pomembnosti voditeljstva, a moram opozoriti, da se stroka za to relativno (ne)uspešno trudi že pol stoletja –  poznan je npr. mrežni model avtorjev Blake in Mouton (1965), kjer so ugotavljali, da so najboljši managerji odlični organizatorji in vodje ter svoje oddelke vodijo “timsko”. Ali managerji napačno razumejo svojo voditeljsko vlogo ali pač niso rojeni za to, sedaj ne bomo razglabljali, a dejstvo je, da imamo na tem področju še veliko rezerv. No, vrnimo se nazaj na Scrum mojstra.

Scrum projekt naj ne bi imel managerja, tim naj bi bil samo-organiziran. To pomeni, da člani tima sami planirajo delo in si ga razdelijo med sabo, poleg tega pa naj bi tudi sami reševali težave, nesoglasja, različno učinkovitost in motiviranost posameznikov… To je dokaj utopično razmišljanje, kot nadgradnja nerealnih predpostavk, da smo vsi ljudje enaki, ko je govora o samo-motiviranosti, vrednotah, ustvarjalnosti, sodelovanju, znanju … in posledično enako učinkoviti pri delu. No, za vsak slučaj (ker tim nima vodje), je tu Scrum mojster, da rešuje nesoglasja in skrbi za ustrezno motiviranost članov tima.

Ob vseh teh pozitivnih lastnostih in vlogi Scrum mojstra, pa je zanimivo, da je le posredno odgovoren za uspeh projekta. Ključno odgovornost naj bi imel naročnik oz. lastnik izdelka (ang. Product owner), ki naj bi usmerjal izvedbo projekta z določanjem obsega nalog na začetku vsakega sprinta, preverjal kakovost in ustreznost rezultatov, skrbel za potrebne dopolnitve (neustreznih ali nekakovostnih) rezultatov sprintov, predlagal spremembe zahtev, ipd.

Da bi kakovostno usmerjal delo razvijalcev, mora zelo natančno poznati zahteve (proces, izdelek, potrebe posameznih uporabnikov), kar pomeni, da mora pripraviti podrobno analizo zahtev / potreb pred projektom (nabor funkcij, ang. product backlog), pred začetkom sprintov pa pripraviti uporabniške zgodbe ali pa po potrebi na planske sestanke povabiti konkretne uporabnike. Če nekako povzamemo naloge: priprava uporabniških zgodb na podlagi analiz in intervjujev, sodelovanje pri planiranju, dnevnih sestankih in reviziji / retrospektivi, pa seveda sodelovanje pri kreiranju rešitev in potrjevanje rezultatov, testiranje  … potem bi lahko rekli, da mora posvetiti projektu vsaj 50% svojega časa, če ne še več.

Za konec se še enkrat vrnimo k Scrum mojstru in primerjajmo njegovo vlogo s priporočili glede odličnosti projektnega managementa (ICB 4.0). Lahko ugotovimo, da naj bi imel Scrum mojster podobne voditeljske veščine, kot projektni manager, pri čemer ne prevzema odgovornosti (razen za dobro vzdušje in metodološko ustrezno izvajanje projekta). Formula bi bila:

Scrum mojster = projektni manager – (planiranje + organiziranje + kontroliranje + odgovornost)

Mogoče jim s tem delam krivico, a res mi ni jasno, zakaj ob vsej svoji »veličini« ne upajo (nočejo) prevzeti odgovornosti za uspeh projekta.

In še minuta za slovenski jezik. Kot ste opazili, sem uporabil pojem »mojster« in ne angleškega – master, kot se naslavlja večina slovenskih Scrum mojstrov. Zavoljo »oživljanja« mojstrstva bi rad spomnil, da je mojster direktni prevod besede master, pogostejša uporaba v projektnem okolju pa bi najbrž pomagala k »ohranitvi« mojstrske vloge. Zdi se mi, da so mojstri nekako ogrožena vrsta v sodobnem svetu. Čeprav me po drugi strani skrbi, da je za »moderne« managerje mojster preveč zastarel izraz in raje uporabljajo nekakšne slengovske tujke (npr. »na sestanek smo povabili tri Scrum mastre).